Komentarji na Confession.

Avtor: Čarovnije z male kmetije

Čarovnije z male kmetije — Fri, 15 Mar 2013 22:41:57 +0000

Čeprav je že nekaj časa minilo, kar si napisala tole razmišljanje, ne morem mimo tega, da se ne bi močno razumevajoče strinjala s teboj. Vsako preveč blagohotno modrovanje rodi upor. Tako zelo znano

Avtor: matilda

matilda — Thu, 17 Jan 2013 17:07:51 +0000

in tebe naj ne skrbijo tvoji simptomi, kure pač ni, sprijazni se z usodo kreatvine izmišljevalke dobrot in svojo bolezn obrni v prid doktrine in nas gurmančkov;)

Avtor: darja

darja — Wed, 16 Jan 2013 22:36:27 +0000

Punci, vidve sta tok fine.

Avtor: matilda

matilda — Tue, 15 Jan 2013 20:36:13 +0000

maj dir chefica (eh, oramai si Chefica), na srečo nisem taka bipolarka, temveč je vsa moja fantazija zmeraj in zmeraj nafurana le na dišeče hrustljave krvavičke, krompirček a la dauphinoise, rakce z ingverjem in 100 jajci, debelo musako, pičanca po lovsko ali pa če smo bolj lahki smetanasta omakca ožlahtnjena s pecorinom in če že mora biti sladko naj bo kaj spajsi s čilijem, lovorjem in sirupom ali bananasto s kokosom.
res, da je bila včasij številka gatk manjša, kljub mojim strastem…ampak sedaj so tu še drugi faktorji (mislim, za ševilko gatk).
ampak, pred časom sem imela videnje, spoznanje, razodetje, ko nam je mami Marija v Parizu puščala večerje (bolj v znak dobrodošlice , hmmm, morda pa tudi z malce pedagoško higienskega čuta, ker je bila obveščena, da ga zvečer rade rajžamo in zvečer naj bi se jedlo lahceno)…skratka, pooozno zvečer nas je čakala korenčkova solata z lečo in kalčki (vsaki dan različica presne zelenjavice v finih kombinacijah) in ker je mami dobre narave je seveda zmeraj priložila še žlahtni sirček in boteljčico (da nas ne bi preveč šokiralo). Tako, da smo po finceni večerji vMestu iz čistega “usmiljenja” (japaja) pojedle še nočno južino.
Posledica. Ob vrnitvi v domovino sem razsvetljeno oznanila, da bo od sedaj naprej solata (kdaj pa kdaj) tudi glavna jed. Ivo je pokimal in pripravil njegovo IT musako.
Saj sem probala a ne!?!

Avtor: alcessa

alcessa — Tue, 15 Jan 2013 09:27:46 +0000

Lani septembra sva z možem za obletnico poroke šla jest v francosko restavracijo. Natakarico sem vprašala, ali imajo kaj vegetarijanskega brez česna, ker mi od česna postane slabo. Je rekla, da ne ve, in šla vprašat v kuhinjo. Ko je prišla nazaj, mi je rekla, da lahko naredijo na primer krompirjev narastek brez česna, zato sem ga naročila. Čez nekaj časa se je vrnila z naročenimi jedmi in že pri vhodu v prostor, kjer sva sedela, je zadišalo po česnu. Eden od naju ga bo torej fasal, čeprav ga nobeden od naju ne mara. Ker sem vajena, da stvari gredo narobe samo meni, sem bila prepričana, da sem česen kljub vsem obljubam dobila jaz in ne moj dragi. Res je bilo tako. Na srečo pa je bilo v jedi dovolj krompirja, da se moj želodec ni poskušal dvigniti v grlo in me zadaviti.
Škoda: z veseljem bi še kdaj jedla tam, pa bi morala pred tem za nasvet vprašati svojega zdravnika, zato raje ne bom.

In? Avtomatske asociacije? ))