Iskanje bližnjic v kuhinji se mi zdi zadnje čase nadvse genialno. Vsi se strinjamo, da ga ni čez dnevno dozo svežine, ampak za kosilo pa res sede nekaj…toplega.
Pa ne govorim o pireju iz vrečke. O ne! To pa ne. Govorim o pravi domači hrani. Taki, ki ti paše, pa zaradi življenjskega tempa….blablabla…težko pride na meni med tednom.
Govorim o tem, da na dan, ko imaš čas in voljo (OPA!) razmišljaš vnaprej in pripraviš kakšne reči, ki te potem tekom tedna rešujejo. Tukaj je skoraj vedno predpogoj zamrzovalnik.
Ne, v zamrzovalniku nimam zelenjave (razen paketke jušne osnove in graha). Imam pa recimo:
- domače njoke
- bolonjeze omako za pašto
- domačo pašto
- repke kozic, kakšen kos piščanca s trga, koščke mesa za rižoto
- razvaljano testo za pico
Tale zadnja se mi zdi še posebej nenadkriljiva zamislica.
Tole je bilo danes na naši mizi točno 20 minut za tem, ko smo stopili skozi vrata.
Takole gre.
V nedeljo zamesiš testo:
2 skodelici polnovredne pirine moke
2 skodelici bele moke
v skodelici mlačne vode zmešaš
3/4 zavojčka svežega kvasa
žlička sladkorja
2 žlički soli
malo olivca
Zamesiš in dodajaš mlačno vodo po potrebi, da dobiš gnetljivo maso. Testo naj malo vzhaja, potem pa ga razvaljaš oz. raztegneš (te disipline še nisem osvojila), položiš na peki papir in nanj novega in novega in…
Testa bo najbrž dovolj za 5 pic.
Med tednom, ko si v frki:
zmešaš domač mamin šugo (ali pa kupljene pelate iz konzerve) s soljo, popopraš, poolivcaš in dodač par ščepcev origana
narežeš mocarelo in ostale nadeve (mi smo imeli sveže šampinjone, bučko in olive)
Medtem daš v fejst vročo pečico za par minutk testo, da se malo zapeče.
Fižolček je že v akciji.
Nadevaš, daš nazaj in čakaš.
Koliko časa boš čakal, je odvisno od moči tvoje pečice. Jaz pico najraje pečem tako, da se greje samo od spodaj. Mocarela se potem ne zažge, skorjica pa hrusta.
Pripraviš še parmezan in origano. Navališ.
Živijo!
Krasno, da ima Bazilika zdaj še blog – pri nas je čisto premalo tovrstnih blogov o užitkih, ki jih ponuja prava hrana
Pa če smo pri tem, tudi premalo Bazilik je Sloveniji 
Samo mimogrede – “Vzami si svoj stol in ostani na večerji.” – VzEmi si svoj stol ;b
Veliko uspeha!
Živjo, Bojana!
Lepo, da si se oglasila.
Popravljeno.
In hvala.
ok. bom dala vrečko instant pire krompirja v zmrzovalnik.
(pravi Noki, da moram zraven napisati še HAHAHAHAHAHA)
Mmmm, zadnje čase sem sicer bolj nora na fokačo kot na pico, zato imamo ob sredah na meniju oboje
Sicer pa bolj kot raztegovanje testa priporočam … hm, kako bi to ubesedila. Jaz ga kar na pekaču bolj pritiskam s prsti, od sredine proti robovom, da se razteguje v želeno obliko.
(z zamrzovanjem testa pa še nisem poskusila)
frišna pravi, da nas vabiš na kosilo:D
pridemo še.
Krasno, da sem našla tole Baziliko z nasveti in bližnjicami – to je super. Ideja o že razvaljanem in zmrznjenem testu za pico – mi še ni padlo na misel. Vedno se ubadam s kepo testa, ki jo je šele treba odtajat. Pri nas večkrat naredimo Pica kruhke – so ena podobna super hitra zadeva: vzameš toast kruhke in jih ne opečeš temveč namažeš z malo masla, zložiš na pekač tesno enega zraven drugega, pomažeš s paradižnikovo omako, pokriješ s koščki šunke, potreseš s sirom in potisneš za 10 min. v ogreto pečico. Gre tudi s prerezanimi žemljami.
Uspešno bloganje!
Darja
Hvala za tale Substral.
Tko sem lačna zdejle, da samo maštam, kaj bo jutri vse na meniju doma. Poročam.