Čeprav se mi še zmeraj zdi, da je lososov kotlet ena taka reč, ki (v dneh, ko sekamo bližnjice) poleg sklede solate praktično ne potrebuje nič drugega, se je v soboto odlično odrezal v družbi. Teriyaki omaka, sezam, nastrgan svež ingver, drobnjak, kreša, skleda solate, krompirjev čips in podušena špinača s česnom in sojino omako.
Najprej sem mu odstranila kožo.
Potem sem ga posolila, povaljala v sezamu in limonini lupinici in ga popekla. Nastrgala sem svež ingver, naseckala drobnjak in potrgala par lističev kreše z vrta. Čez sem polila žlico teriyaki omake.
Ker sem blazno prefrigana, sem čisto na tenko narezan krompir popečen na olivcu zavila v škrniclje, na česnu podušila še mamino špinačo in jo zalila s parimi žlicami sojine omake, nežno solato začinila z bučnim oljem in potem žela slavo.
nadvse mi je všeč orkester okoli gospoda (iskreno povedano, se mi zdi gospod brez orkestra malce težak
).