Čokoladna torta z ingverjem

Kakšen imeniten občutek me navdaja vsakič, ko nekomu za rojstni dan spečem torto! Letos sem jo dobila tudi jaz in moram rečt, da tudi filing, da nekdo speče torto zate res ni slab.

Ne, sploh ne.

Včasih me pa kar malo peče vest. Kaj če bi vsi tile moji slavljenci vedeli, da mi torta vzame tam nekje med 11 in 13 minut za pripravo? In, da medtem lahko še srkam vino?

A ni čedna?

Recept zanjo sem delila že tolikokrat, da je tudi ona razlog za moj blog. Pa ne, da je zrasel na mojem zeljniku vrtu, ne, ubistvu je Nigellina pogruntavščina z rahlo modifikacijo.

Spada v kategorijo učinkovitih, hitrih in slastnih. In drznih.

Zdej pa enkrat za vselej.
Piši:
250 g čokolade (70% delež kakava)
125 g masla
za palec naribanega svežega ingverja
6 jajc
150 g sladkorja
V vodni kopeli (tj. posoda v katero naliješ malo vode, vanjo daš še eno posodo v katero nalomiš čokolado in naseckaš maslo) raztopiš maslo+čokolado.
Prižgeš pečico na 180 stopinj.
Medtem miksaš 6 jajc s sladkorjem. V časih pred Kitchen Aidom sem se tega lotevala z ločevanjem beljakov od rumenjakov, danes vržem vse skupaj not, prižgem in miksam kakšnih 7 minut.
Ta čas si lahko mirno natočiš kozarček.
V raztopljeno čokoladno zmes vmešaš ingver, počakaš kakšno minutko, da se malo ohladi in nežno primešaš k jajčni masi. Vliješ v tortni model obložen s papirjem za peko, pečeš cca pol ure. Preden daš na krožnik se mora vsaj malo ohladit, ker je to čisto rahla in mehka torta.
Najbolj paše, če stepeš četrt litra sladke smetane, ki ji dodaš vanilijo in kakšno žličko sladkorja in nabašeš v vdolbino, ki se naredi pri tem, ko se torta ohlaja in malo uplahne.

Seveda lahko ingver mirno izpustiš ali pa zamenjaš:
- z nastrgano pomarančno lupinico in iztisnjenim sokom
- s kakšno žlico grobo mletih mandljev in požirkom ali dvema Amaretta
- s posušenim čilijem

Lahko pa pečeš (opa! samo 8-10 minut!!!) v silikonastih mini modelčkih in potem temu rečeš sufleji in serviraš na tak način kot sva se zadnjič z Urško izkazali na cateringu, ko sva hoteli ponazoriti enega izmed sedmih grehov.

“Od besa sem razbila babičin porcelan!”

Objavljeno v Recepti | Označeno , | 21 Komentarjev

Losos v družbi

Čeprav se mi še zmeraj zdi, da je lososov kotlet ena taka reč, ki (v dneh, ko sekamo bližnjice) poleg sklede solate praktično ne potrebuje nič drugega, se je v soboto odlično odrezal v družbi. Teriyaki omaka, sezam, nastrgan svež ingver, drobnjak, kreša, skleda solate, krompirjev čips in podušena špinača s česnom in sojino omako.

Najprej sem mu odstranila kožo.

Potem sem ga posolila, povaljala v sezamu in limonini lupinici in ga popekla. Nastrgala sem svež ingver, naseckala drobnjak in potrgala par lističev kreše z vrta. Čez sem polila žlico teriyaki omake.

Ker sem blazno prefrigana, sem čisto na tenko narezan krompir popečen na olivcu zavila v škrniclje, na česnu podušila še mamino špinačo in jo zalila s parimi žlicami sojine omake, nežno solato začinila z bučnim oljem in potem žela slavo.

Objavljeno v Neuvrščeni | 1 Komentar

Ni ga čez koroški kruh

Ko grem na Koroško, se nikoli ne vrnem brez.

Zakaj?
Ker:
me spomni na mojo omo,
nimaš tok slabe vesti, če ga poješ 6 kosov,
ta pravga dobiš res samo na Koroškem (pa še to samo ob petkih!),
najbolj sede z maslom, pa s skuto in bučnim oljem, pa z domačo slivovo marmelado,
mirno ga lahko razrežeš na četrtine; eno daš Frišni, ker ti je vozila psa ven, drugo neseš na večerno druženje, eno zmrzneš, eno poješ.

Objavljeno v Neuvrščeni | 4 Komentarjev

Popoln večer. Part II

Popolnost je ena hudo relativna reč.
Petkov večer v fini družbi. Sobotno jutro na plesišču. To je to.

Objavljeno v Neuvrščeni | Pusti Komentar

Popoln večer

Jamie ima res dišeč papir.

Objavljeno v Neuvrščeni | 9 Komentarjev