Juhu! Kako smo? Pri meni je kar napeto. Še zmeraj.
Kako strniti zadnje tedne v en sam post? Pisati o neprespanih nočeh? O kratkem in sladkem procesu ustvarjanja novega prostora? O izzivih, ki nastanejo ob tem? O prijateljih, ki so mi stali ob strani? …in vsak na svoj način prispevali k temu, da mi je danes prostor na Prešernovi v navdih.
Vsako jutro znova, ko ob sedmih (ja, ob SEDMIH!) odklenem vrata in preden se prepustim delovni vnemi, najprej globoko vdihnem in se zavem, kako sem srečna. Zakaj? Ker imam končno svoj mali poligon za ustvarjanje.
Danes vas na hitro spustim vanj.
bravo.
mali ku-ku … in, če misliš, da se zadovolojim s tremi ČB sličicami ….porkiš, ne bo druge, kot da čim prej pridem na zajtrk!
Polje sanj…za tvoja kulinarična ustvarjanja in hedonistične ekspedicije naših brbončic. Hvala!
komaj čakam, da pridem na kosilo
mi bi meli se fotk iz zakulisja
JUPIII. Komaj čakam, da pokukam k vam. Še sreča, da ste blizu! Končno
Jupiii! Komaj čakam, da pokukam k vam. Še sreča, da ste blizu
KONČNO!