Zakaj ne muffini?
Ob tej besedi se mi praviloma zlepijo usta skupaj, ostanem brez sline in nasploh vam moram rečt, da sem reees dober muffin jedla najbrž samo enkrat življenju. V Ottolenghiju so si stvar dobro naštudirali. Malo drugačnega a vseeno z enako dozo sočnosti in vsega dobrega lahko najdeš pri nas v Baziliki na Miklošičevi.
Ampak! Danes sem pekla kolačke.
Po sardelicah za kosilo mi je takoj, ko sem sedla v avto, postalo žal, da si nisem privoščila vsaj tistih palačink, ki so jih ponujali.
Pa sem sem začela gruntat. V zmrzovalniku imam še lanske borovnice. Skrajni čas, da jih porabim. V hladilniku je pinjenec in domača jajčka. Na pultu zrela banana in tekoč akacijev med.
Torej, dve posodi na pult.
V eni zmešaj:
1 jajce
1 speštano banano
1/3 skodelice kokosovega masla (segrej, da se stopi) ali navadnega olja
žličko vanilije
1/3 lončka pinjenca (seveda je lahko tudi jogurt)
2 žlici medu
2 žliči rjavega sladkorja
V drugi pa:
1 skodelico polnozrnate moke
2 žlički pecilnega praška iz vinskega kamna (ali navaden pecilni ali soda bikarbona)
1/2 skodelice borovnic
Zdej vam bom izdala eno skrivnost. Muffini bodo sočni in rahli, če ti dve posodi med sabo na brzino zmešaš z žlico (bognedej mikserja ven vlačit!), pri čemer sploh ni treba, da se stvari zelo dobro premešajo med sabo. Torej, res na brzino.
Potem pa v modelčke. Silikonski so zakon! Povrh lahko potreseš še malo borovnic, če jih imaš viška.
V pečico za 15-20 minut na 190 stopinj.
Potem pa piknik dekco na plano!
moj The Ultimate Muffin je limonin z makom iz Caffe Nero. Počasi, počasi se ga lotim, zraven dvojni espresso, usnjen kavč (če sem dovolj zgodnja) in živ žav na Warrwick Way.
Pridem poskusit vaše..sem imela v planu juhco…
vsak dan nova runda in nov okus!!!
všeč mi je poenostavljen tutorijal za zenovce kot sem jaz v kuhinji)
spremljam zvesto
limonin z makom? prodano. naslednjič, ko bom v inozemstvu se ga lotim.
draga zenovka. v čast mi je.
Ampak, kako malo je včasih potrebno…danes sem imela en dan, ko me je res vse spravljalo v stres…ni da ni…in potem zavijem po čaj v Baziliko, en English breakfast, sicer popoldne in za take away, ampak pa kaj potem
…in mi v učke pade še vaš muffin, ki se ga pravzaprav nisem še nikoli lotila…se odpravim po ulici, ker itak da je bil čaj še vroč, časa tudi ne veliko…pa vseeno…se nisem mogla upret zakladu v vrečki…segla vanjo in odlomila droben, droben košček…meni se je v tistem trenutku svet obrnil. Kot da bi me nekdo objel. Tako je bilo. Neizmerno lepo… In za tisti trenutek in potem, ko sem se usedla na klopco in grižljaj za grižljajem uživala do najmanjših drobtinic…neprecenjivo. Aha, in drobtinic ni ostalo nič… V tistih minutah je bil svet popolnoma drugačen, topel in čudovit. In tako sem vseeno času ukradla nekaj dodatnih minut, in bila v tem trenutku dlje, kot mi je bilo v skladu z opravki dano. In vem, tole zgoraj je v veliki meri o kolačkih, ampak…se nisem mogla upret. 
Hvala…