Ne se ustrašit slane pite.
Ni tako komplicirana kot se mogoče zdi.
Ok, res to ni hrana za med tednom, ampak, če pride tašča na večerjo jo bo sezulo. Ali pa prijatelje ob deci hladnega belega.
Za krhko in nadvse fino testo bomo rabili:
Najprej na brzino zmešaš (lahko v mešalniku) maslo, moko in sol, potem dodaš rumenjak in hladno vodo (količina vode je odvisna od temperature – če je zelo vroče, jo daš malo manj, če je hladno pa lahko tudi kakšen požirek več).
S hladnimi rokami res hitro oblikuješ kepo testa, ne vleči, ne mesi. Samo spravi skupaj vse drobtinice.
Zavij v folijo in v hladilnik za pol urce.
Potem greš lahko na kratek sprehod.
Ko prideš nazaj, testo najprej razdeliš na tri dele. Enega razvaljaš na fino pomokani podlagi in obložiš model. Ne razteguj testa, ampak ga samo lepo razvaljaj, kjer ti kakšen košček zmanjka lepo poštukaj. Okrog tega nič ne komplicirat.
Tole gre spet za pol ure v hladilnik. (Če si bolj na tesno s časom, lahko tudi kar direkt v peč. Dela. Preizkušeno.)
Medtem se lotiš nadeva.
Šparglje, por (jaz sem imela divjega z morja) in zelišča nasekljaš in popražiš na olivcu. Malo zaliješ, da se šparglji omehčajo. V drugi posodi dobro razmešaš še ostale sestavine in dodaš podušeno zelenjavo.
Pečico prižgeš na 180 stopinj.
In potem pride ta hecen del s fižolom (ali katerokoli težjo zadevo, ki bo testo krotila med peko – orehi, čičerika, lepi kamenčki s plaže). Tukaj mi pred oči pride tista fotka kasete in svinčnika. In tekst: Naši otroci ne bodo nikoli razumeli povezave med tema dvema rečema.
Skratka, ko pečeš pite – sladke ali slane, se moraš oborožit s kakšno slabo kilo fižola. Daš ga navrh testa na list paprija za peko.
In fižol v akciji:
Takole potem testo najprej pečeš samo, po 20 minutah poliješ z nadevom in pečeš še pol ure.
Ko ima čedno zapečeno skorjico, je gotova!
Mi smo jo jedli s krešo iz vrta in redkvicami.
Pozoren bralec se sprašuje, kaj naj s preostalima dvema kepama testa. Zmrznili jih bomo! Razvaljat, dat v model in z njim v frizer. Naslednjič, ko boš brez ideje za kosilo/predjed/večejo/tapas lahko nadevaš:
- z blanširano špinačo, pinjolami in feto (plus sladka smetana, jajca, sol, muškatni orešček kot zgoraj)
- s podušenimi bučkami in parmezanom (plus…)
- z artičokami in mini paradižnički (plus…)
- s pečeno bučo, parmezanom in suhimi jurčki (plus…)
Tale zadnja je moja osebna favoritka.
Nič ne tajaš, ravnaš se isto, kot bi bilo testo sveže.
Ok, zdej, ko sem vse še enkrat prebrala, jemljem nazaj drugi stavek. Ampak, je vredno truda. Res.
