Danes sem v Baziliki že pred poldnevom spila dva zelena smoothija. Da mi ne bi stvari ušle iz vajeti, sem potem hitro letela domov delat fin maslen pire.
Odkar sem bila pri Robuchonu v Parizu se pireja lotevam malo drugače. The Master da na pol kile krompirja kar 250 g masla. Tega pireja potem res dobiš le za slabo žlico, ampak vseeno. To je bila perfekcija.
Moja mami ga dela s kislo smetano, maslom in mlekom. Jaz pa po novem naredim skoraj pol manj kot nekoč in uporabim samo maslo, veliko masla, in mleko. Pa kičenejd. V resnici se ne ukvarjam s sorto. To plat krompirja moram še malo naštudirat. Zaenkrat pograbim tistega, ki je zrasel pri mami na vrtu, ga olupim, razrežem na, recimo, četrtine ali pa še manj, ko se mi mudi. Fino solim. Skuha se res hitro, ponavadi je to vprašanje petnajstih minutk, potem ga precedim, vržem v kičenejd, v posodo, kjer se je kuhal krompir zlijem dober deci mleka. Zavrem. Medtem, kičenejd že pridno meša krompir z vsaj tremi konkretnimi žlicami masla (za tri osebe). Na koncu do prave konsistence vlivam še mleko. Rocket science, I KNOW!
Oooooohhhhh, The Pire!
Tzar krompirjevih transformacij,
Balzam za bolano dušico in ude,
Maziljila bi se z njim, če bi ne bila tako željna njegovega okusa.
obožujem pire.
zadnje čase ne dodajam več smetane…
maslo najprej, mlejko med mešanjem.
ščepec muškatnega in dva potega parmiganota.
mnogokrat narejen le zame, za lahko noč, po za… dnevu;)
vrelo mleko? definitivno moj naslednji eksperiment.
merci.
jp, perfect comfort food. tole z maziljenjem tudi podpišem.
kaj pa vem. o tem muškatnem vsi govore, a meni nekako ne paše (glej, da pravilno naglasiš, ko bereš!). parmigano, to pa ja.
jiiihhh, zdaj pa grem muškatnega preverjat v SSKJ:I
love that orešček. a lot!
Mmmm, pire … Jaz ga mam tudi zelo rada. Med outdoor dopustom se še nad tistim iz vrečke ne zmrdujem, ravno nasprotno. Moja domača verzija obsega soljen krompir, ki ni mokast, in mleko, pomešano z vodo. Pa ne zato, ker bi bila na dieti
, temveč zato, ker je krompir, ki ga dobavi najin bio kmet, sam po sebi dobrega okusa in nočem preveč vplivati nanj.
a tkole. praviš, da si en dober krampir ujagala. kje pa?
V bio zabojčku. Nicola se mu reče
Skoraj sem te zafrknila
-> Nicola je nemokast krompir in kot tak po definiciji neprimeren za pire, meni je vseeno všeč, mokastega ne maram preveč. V nemški Wikipedii pravijo, da se za pire uporablja mokast krompir in navajajo naslednje sorte: Adretta, Afra, Arkula, Aula, Bintje, Blauer Schwede, Freya, Karat, Karlena, Koretta, Libana, Likaria, Lipsi, Mariella, Melina, Naturella …
Meni so francozi naucili pripravljati pire s muskatnim oreskcom in ga ne zamenjam ker je tako najboljsi