Ok, problem zna bit v cvrtju, čeprav temu se jaz zvito izognem tako, da pečem v pečici. Na 220 stopinj tam nekje 20 minutk. AMPAK! V tem primeru se je treba držat enega pravila.

Panada (spet ena retro beseda!) mora biti bolj mastna, kar pomeni, da namesto drobtin raje uporabim zmlete krekerje (ala Vic, samo, da so eni še boljši v ta namen, Krit se jim reče), ki jim dodam še nariban parmezan.

Imam nekaj izvrstnih predlogov, kako pohanje malo zatwistati.

Danes vam predstavim prvega:

Cvetača je ena naboljših vrst zelenjave za pohanje. Ostane primerno hrustljava in ne vpije preveč olja, kar težko rečem za, denimo, pohane malancane?

Torej, namesto klasičnih drobtin sem v mikserju zmlela krekerje, en košček parmezana in slabo pest maka. Postopek je jasen. Najprej cvetke pomočiš v moko, potunkaš v malo osoljeno jajce in na koncu še v makove drobtine.

Kot rečeno gre potem to v pečico na 220 stopinj za 20 minut.

A nisem zvita?

Odkar sem bila pri Robuchonu v Parizu se pireja lotevam malo drugače. The Master da na pol kile krompirja kar 250 g masla. Tega pireja potem res dobiš le za slabo žlico, ampak vseeno. To je bila perfekcija.

Moja mami ga dela s kislo smetano, maslom in mlekom. Jaz pa po novem naredim skoraj pol manj kot nekoč in uporabim samo maslo, veliko masla, in mleko. Pa kičenejd. V resnici se ne ukvarjam s sorto. To plat krompirja moram še malo naštudirat. Zaenkrat pograbim tistega, ki je zrasel pri mami na vrtu, ga olupim, razrežem na, recimo, četrtine ali pa še manj, ko se mi mudi. Fino solim. Skuha se res hitro, ponavadi je to vprašanje petnajstih minutk, potem ga precedim, vržem v kičenejd, v posodo, kjer se je kuhal krompir zlijem dober deci mleka. Zavrem. Medtem, kičenejd že pridno meša krompir z vsaj tremi konkretnimi žlicami masla (za tri osebe). Na koncu do prave konsistence vlivam še mleko. Rocket science, I KNOW!

Kako je to možno, da se pri nekaterih besedah vedno, ampak vedno zatipkam. Poleptki in ampka. To sta dve klasiki.

Pustimo zdej to. Danes sem z vrta porezala blitvo. En velik šop je je bilo. Moja prva asociacija na blitvo so blitvini polpeti. Moja brata sta vegetarijanca odkar pomnim. Naša nedeljska kosila so tako namesto po pohanem piščancu dišala po seitanu in včasih po blitvinih polpetih. Na oboje sem bila nora.

Danes sem v tem duhu pripravila poleptke.

Tole sta osnovni sestavini:

Parmezan in naseckana blanširana blitva.

Dodaš sestavine za konsistenco:

Pirini kosmiči, jajce, sezam, drobtine in pirina moka.

Za okus pa tole:

Mleti poper, sol, strt česen, muškatni orešek, narezana čebula in sveža zelišča.

Vse skupaj gre v skledo, zmešaš najprej z žlico, potem z rokami, da dobiš občutek. Včasih se zgodi, da je masa za poleptke pocasta in mokra. Takrat moraš dodati še kakšno žlico drobtin oz. moke. Pa nujno je, da ko se ti blanširana blitva malo ohladi, iz nje iztisneš čimveč vode. Saj vem, greh. Ampka, ne vem kako bi drugače.

Iz teh sestavin sem dobila 20 poleptkov, kar pomeni, da sem jih polovico lahko zmrznila. Pri poleptkih je to res fino. Samo pazi, da jih daš na peki papir in šele potem, ko zamrznejo v vrečkico. Meni so domači zelenjavni poleptki zakon! Še posebej, ko je treba med tednom na brzino skupaj spravit kosilo.

Aha, pečemo jih lahko na malo olivca ali pa v pečici na 220 stopinj kakšnih 20 minut. Če so zmrznjeni, bo treba malo več olja ali kakšna minutka več v pečici.

Če tvoja shramba premore:
- 5 jajc
- 5 žlic sladkorja
- 5 žlic moke
- 4 breskve
Si na konju.
Če pa imaš še:
- kos masla
- kakšen strok vanilije (ali pa vsaj vanilijev sladkor)
- deci sladkega vina ali kakšno fino žganje (ala Amaretto)
- eno pomarančo
Boš garantirano najbolj zaželen material za skupno dopustovanje.

Takole postopaš:
Hladnokrvno ubiješ 5 jajc, beljake ločiš, ker predpostavljam, da kičenejda ne vlečeš s seboj. Rumenjakom vmešaš sladkor in jih penasto umešaš. Peš. Ker si na morju, seveda! Potem se lotiš beljakov. Peš. Tole je jako naporen šport. Zdaj se mi bolj svita, zakaj je bila nekoč torta na sporedu samo ob posebnih prilikah.
Nežno vmešaš in dodaš še moko.
Preden se lotiš stepanja pa, če je tvoja skramba bolj asketska, na krhlje razrežeš breskve. Sicer se lahko še malo razpucavaš in jih na maslu malo popečeš. Zaliješ z vinom in pomarančnim sokom pa lupinico, malo sladkaš, lahko dodaš še cimet/vanilijo. Ko se malo poduši, sokec odliješ.
Na koncu potreseš pečene breskve čez jajčno zmes in pečeš kakšne pol ure. Označb za temperaturo na morskih pečicah praviloma ni, če pa že vprašaš…na 200. Še vroče preliješ s prihanjenim sokom.
Ko je bilo spečeno, sem ugotovila, da premoremo tudi kislo smetano in še nekaj breskev viška, ki sem jih tudi popekla na maslu in vse skupaj polila čez biskvit. Fotke ni, ker nam je do takrat vsem že hudo cukr padu.

To naj služi kot ideja, ki jo lahko mirno nadgradiš s kakšnimi bolj sofisticiranimi dodatki. Kaj pa vem…borovnice in mandlji, maline in koščki bele čokolade pa maskarpone za povrh, praženi lešniki in pečena jabolka pa cimet.

P.S. Po potrebi vstavi v prvo poved: ,,,,,,,

Tokrat z mešanico korenčka, pora, sredico izdolbljene bučke in tofujem.

Maso najprej malo popražim, dodam sveža zelišča in nadevam v izdolbljene bučke. potem pa nazaj v ponev, malo pokapljam z olivcem in pokrijem s pokrovom. Pečem/dušim še nekaj minut.

Danes je bil zraven še polpet, pire in tzaziki.

Kaj pravite na eno sivkino limonado?

No, pa dejmo!

Za liter rabimo:
tri velike pesti posmukanih sivkinih cvetov
pol kg rjavega sladkorja
1l vode, seveda

V vodi zmešaš sladkor, dodaš cvetke in vse skupaj najmanj čez noč namakaš, odcediš, fino iztisneš ven sok iz cvetov. In to je vse!

Tole je kar močen koncentrat tako, da ga naliješ največ do tretjine kozarca, dodaš vodo in čez stisneš sok ene limone. In potem se zgodi hud trik! Ko se sirup zmeša z limono postane rozi barve. Hudo! Dodaš še led in upaš, da bo jutri bolje.

V hladilniku sirup obstane kakšen mesec.

Uživajte!

Žal premorem samo tole fotko. Kot rečeno, tole ni bil en od projektov za na blog.

Skratka, ribji fileji z limoninim pridihom.
Fileje (jaz sem imela oradine) dobro osušiš, daš na alu folijo, spodaj kakšno rezino masla in nekaj listov zelenega dela limonske trave. Ok, tega verjetno nimaš. Pa daj dve vejici mete ali pa šopek drobnjaka, vejico rožmarina, šopek peteršilja. Pač neko sveže zelišče.
Fileje malo posoliš, obložiš z lističi tenko narezanega česna, in čez na tanke, tanke rezančke narežeš korenček, lahko tudi bučko. Stisneš malo limoninega soka, daš še kakšno rezino masla, še malo posoliš in popraš in dodaš nekaj kapljic vode (belega vina žal ni bilo v hladilniku). Zaviješ in pečeš na 200 stopinj slabe pol ure. Prej sem jaz na tenko narezala še mlad krompir in bučko s svežo baziliko in dala v pečico. Uspelo mi je ujeti tajming in je bilo vse istočasno na krožnikih. Aja, pa alufolije se znebi še preden daš jed na mizo.

Pravi, da bi lahko to jedel vsaj dvakrat na teden. Pa bo.

Okoli polnoči sledi klasična panika, usklajevanja in gruntanje dokler dobre pol ure kasneje ne kliknem “objavi”. Potem sem rešena. Ponavadi zelo zadovoljna.

Danes vam predstavljam župco prejšnjega tedna. Ugotavljam, da korenčku res sede pomaranča. Včasih tudi ingver in vedno koriander v zrnju.

Za dobre štiri porcije:

par korenčkov
en majhen krompir
pol bio pomaranče (lupinica in sok)
ena čebula
štirje stroki česna
en kos pora
dve jabolki

Postopek je, seveda, klasičen. Na olivcu nežno prepražiš nasekljano čebulo in por, posoliš, dodaš cele stroke česna, ki jih samo lopneš s topo stanjo noža. Zdaj lahko dodaš mleti korinader v zrnju ali smrdljiv mleti kumin. Na kockice razrezan krompir, jabolko in korenček gre tudi v pisker. Zaliješ z vodo (ali z osnovo, ki je jaz seveda nisem imela) in kuhaš do mehkega. Proti koncu v pisker vržeš še pomarančno lupinico in sok polovice pomaranče, vse skupaj zblendaš v močnem mikserju.

V Baziliki smo dodali še žlico pirinega kus kusa in povrhu pokapljali pomarančno olje (olivno olje s pomarančnim sokom in lupinico zblendano in precejeno) in potresli črn sezam.

Snap peas. Snow peas. Sugar peas. Mange tout. Ubistvu, čist navaden cukr grah, pravi moja mami.

Tale je direkt z mojega vrtička.

Kaj čmo z njim?
Definitvno ga je premalo za solato. Nč, kar z lososom se bo družil.

Recept gre tako:
- pobrskaš po hladilniku
- grem stavit, da se ti kje valja kakšen korenček in česen in čebula in ingver
- moj hladilnik je premogel še pest mlade špinače, lemon grass in drobnjak pa teriyaki in soja sauce in sezamovo olje
- na dno gre korenček in špinača, potem losos in vse ostalo
- preliješ z mešanico sojine in teriyaki omake in žlico sezamovega olja
- zaviješ v škrnicelj (peki papir mi je v tem primeru mnogo ljubši od alu folije)
- pečeš na 200 stopinj 20 minut

Medtem lahko:
a) bereš
b) si vrtaš po nosu
c) skačeš gumitvist
d) pripraviš priloge

Zbrala sem d.
Skuhala sem rezance (Chow Mein style), jih popražila na ponvi skupaj z dvema žlicama sezamovih semen.
Na tanko sem narezala kumarico in jo marinirala (Thai style) v sladko kisli pekoči polivki.
Potem sem šla za 6 minut skakat gumitvist. Miss I-Wanna-Have-It-All.

Tole je način, da lahko zvečer mirne vesti zaspiš.

Sestavine…

Sej mi pri jajcu ni treba pisat, da je to jajce?

Ok, skratka, najbolje, da zvečeš ven multipraktik ali pač nekaj, da lahko brez pretiranega seckanja in švicanja tole na hitro spraviš skupaj.

Šop blitve blanširaš (preliješ z vrelo vodo in preden precediš pustiš nekaj trenutkov, da uvene) in na grobo narežeš. Potem pa vsako reč zase lepo zmelješ. Najprej kos parmezana, potem kos starega kruha (če nimaš drobtin – jaz jih nimam nikoli!), pest ovsenih kosmičev, čebulo, česen in zelišča. Vse skupaj daš v posodo in dodaš še ostale sestavine. Tisti rdeč kupček je mleta rdeča paprika, na žlički pa sol – kdo bi si mislu?!

Zmešaš z žlico in na koncu še z roko, da ugotoviš, če bo treba mogoče dodati še kakšno žlico drobtin ekstra.

Meni se zdi blazn džazn, če polpetke na koncu povaljam v sezamu in popečem na olivcu.

Dietalno, bi rekla moja baka. Dietalno je bilo itak vse kar ni bilo pečeno v svinjski masti in zabeljeno z žlico ocvirkov.