Začelo se je v petek. Zvečer sem se privlekla domov iz Bistroja, oprala otroka za ušesi in pod pajsko, že 89 v tem tednu prebrala Sneguljčico, in se zavlekla v posteljo. S krožnikom sendvičev in čajem. Zaspala z revijo v roki in krožnikom na kolenih. My first Dinner in bed.

Sobotno dopoldne smo v Bistroju kronali s šampanjcem v čast našemu novemu concept cornerju. Za začetek bomo imeli šalčke od Polone, pa super čedno kolekcijo, ki jo za nas izbira Diu Workshop (ki je btw poskrbel tudi za restavriranje naše lepe kredence – hvala punci!!!), Metine knjigice in naše olje. Popoldanski skok na Primorsko (brez oblačka, vam rečem!), mamino kosilo in že letim nazaj (sama). V avtu pa Brian Ferry. Full volume. In tist filing, ki ga lahko doživiš samo v avtu. Ko si sam. Brez otrok. In brez kogarkoli, ki bi utegnil ocenjevati tvoj posluh. Za sladico še Girls.

Pozen nedeljski zajtrk, kava v Tozdu, svalkanje in vse kar spada zraven.

Fin vikend. Fin.

Zakaj ne bi po celodnevnem švicanju v Bistroju (a sem vam že povedala, da odpiramo ob sedmih ZJUTRAJ) ob navalu stavkajočih, ki so prosili za kavo/šnopc/špricer/ipd in po tem, ko je danes izpod mojih ročic prišla čičerikina župca s porom in limonina pita s sivko, pa špinačna s feto in pinjolami in čokoladna s kardamomom in takšna s treviškim radičem in dimljeno rikoto in po tem, ko sem opravila še tri sestankce (bradati Indijec Mehtab z zbirko tristotih čajev, ki jih uvaža, gospa svetovalka za urejanje higienskega standarda in poročilo mojih punc iz Miklošičeve), po tem, ko sem zvečer prišla domov vrgla eno enko se igrala princeske na dvoru, skuhala večerjo, opravila vse tisto kar se v zvezi z davkarijo odlaša do zadnjega v mesecu, no, zakaj ne bi zdajle skupaj spravila še ene objave?

Danes bom z vami delila recept za veganski bananin kruh, ki je pri nas v Baziliki postal super popularen.

Takole gre, če zajtrkujete po moje (beri: v avtu).

Najprej v eni posodi zmešamo (z žlico, nič ne bomo mesili) suhe sestavine:

160 g mletih ovsenih kosmičev
160 g bele moke
160 g pirine moke
1 žličko cimeta
1 žličko mešanice začimb za medenjake
2 žlički sode bikarbone
1 žličko pecilnega praška
ščepec (himalajske) soli

V drugi posodi zmešamo mokre sestavine:

4 speštane zrele banane
½ skodelice agavinega sirupa
1/3 skodelice vode
1 skodelico sončničnega olja

Mokre sestavine lahko vse skupaj vržemo v blender in na brzino zmiksamo, lahko pa banane pretlačimo z vilico in potem zmešamo z ostalimi mokrimi sestavinami.

Na koncu skupaj premešamo suhe in mokre sestavine in dodamo pest grobo narezanih navadnih ali pekan orehov. Nekaj najlepših prihranimo in jih damo povrhu štruce. Vlijemo v dva ozka in dolga pekača (cca 30 cm) obložena s papirjem za peko. Pečemo eno uro pri 180 stopinjah.

Nekateri so za sladko. Ti lahko suhim sestavinam dodajo še dve žlici rjavega sladkorja.

Recept in krasne fotke (by Kaja Pogačar) si lahko pogledate tudi na spletni strani Projekta 27. Jaz se držim svojega Iphona.

Nekaj vam moram povedat. So dnevi (in verjemite, ni jih malo), ko me obkrožajo prijatelji s krasnimi nasveti kako recimo čimbolj učinkovito izrabiti pozitivne učinke chia semen in kako sočiti mlado ječmenovo travo. Takrat se pri meni vrti drug film. Takrat mi pred očmi ponavadi plešejo vitki pomfritki. V trenutkih, ko z menoj delite, kako ste si zajtrk fino z majonezo podmazali in kakšne krasne krvavice ste jedli v nedeljo, nastopijo moji trenutki kreposti. Takrat tuhtam o čimbolj efektivni kombinaciji ingverja, kumarice in mlade špinače.

Eto. Zdej veste.

Peso imam rada. Kar pa se mi zdi pri njej najbolj kul, pa je to da jo lahko uporabljaš kot en rozi pigment. In potem lahko nastanejo hecni njoki ali pa funky ravioli.

Ampak danes sem jo pekla.

Z žajbljem, česnom, maslom, limono, soljo, poprom in pokrito z alufolijo. Za dobro uro na 200 stopinj. Potem pa čez nadrobiš feto in se zdiš sam sebi genialen.