Tom yam

Tajska različica naše govejke. Tom yam pozdravi mačka, odžene prehlad, zbistri duha in bojda odpravlja vse sorte življenjskih tegob.

Tom pomeni juha, yam je spicy in kisla. Torej, pekoča kisla župca.

Naredili bomo varianto z rakci, čeprav so možne tudi vege ali piščančje variacije.

Za 4 obnemogle:
12 velikih rakcev
3 stebla limonske trave
12 rezin galangala
8 listov kaffirjeve limete
1 rdeča čebula razrezana na četrtine
čiliji (odvisno od drznosti)
4 žlice ribje omake
1/2 žličke soli
1 žlička sladkorja
8 gob (šitake so top!)
2 paradižnika razrezana na četrtine
1 rumena čebula razrezana na četrtine
1 žlica paste iz pečenih čilijev
2 mladi čebulici razrezani na 4 cm palčke
4 žlice limetinega soka

Najprej rakcem (kozice) odstraniš glavo in oklepe, ki jih skupaj z 1 čebulo, nekaj rezinami daikona (bela redkev), 5 posušenimi šitakami in nekaj zrni popra skuhaš v osnovo in precediš. Rabili je bomo 4 krožnike.
Tole z osnovami je sicer trud, ki se poplača, ampak, ker sem vam obljubila bližnjice… Kupiš lahko tudi 12 velikih zmrznjenih olupljenih rakcev (CoolHouse v Šiški ima take ta prave tajske), ki jih počasi odtajaš (čez noč v hladilniku). S tajanjem zmrznjenih rakcev ni heca. Zmeraj počasi, sicer se bodo skrčili do neprepoznavnosti.
Torej, če nimaš rakove osnove, lahko goljufaš s tisto, ki jo premoreš ali pa pač z vodo.

V malo ohlajeno osnov0/vodo gre limonska trava (najprej jo fino lopnemo s ploščato stranjo z noža, potem pa prečno razrežemo na cca 4 cm rezine), galangal (neolupjen, razrezan na tanko), listi kaffirjeve limete (pretrgani na polovico), rdeča čebula (razrezane četrtinke lopneš s ploščato stranjo noža) in čili (bolj si drzen, bolj ga lopneš!).  Zdej ti postane jasno, zakaj se tajci važijo s temi noži!

Tole naj vre 5 minut, potem dodaš vse ostale sestavine razen rakcev, mlade čebulice in limetinega soka. Vre naj še 3 minutke. Potem pa vržeš not še rakce, počakaš, da se nafrtajčkajo in postanejo rozi. Ugasneš, dodaš na mlado čebulico in limetin sok.

Poskusiš in po potrebi izboljšaš okus z limetnim sokom, ribjo omako ali sladkorjem.

In potem pride del, ki baje nabolj zabava tajske kuharje, ko opazujejo turiste, kako se mučijo s prežvekovanjem galangala in limonske trave. Uglavnem, iz te juhe se ne je ničesar razen paradižnika, rakcev, gobic in mlade čebule!

Objavljeno v Potovanja, Recepti | Označeno , | 3 Komentarjev

Intro šnel kurz

Načeloma v vsaki tajski jedi zasledimo tri elemente:
- sladko
- slano
- kislo

Sladkobo dosegamo najpogosteje kar s sladkorjem, različnim sadjem ali medom.
Za slanost uporabimo fish sauce (pazi! tukaj je pomembno, da nabaviš res dobro – razlika je zeeeelo očitna, pri kupovanju ponavadi velja načelo več denarja, več muzike). Druga slana omaka je sojina (brand, ki so ga priporočali v naši šoli je tisti z malim Budo v sedečem položaju). Naslednja slana reč pa je ostrigina omaka (kupi “chubby lady on the blue background label”).
Kislina pa je ponavadi limetin sok, ki ga NIKOLI ne kuhamo, ampak zmeraj dodamo na koncu. Včasih se uporabi tudi kis ali tamarind omaka.

Potem je tukaj še četrti element tajske kuhinje, ki v zadnem času prihaja vse bolj v ospredje. Spicy… Odkritje leta je zame pasta iz pečenih sladkih čilijev!

Tajci ne komplicirajo. Najbolj uporabljana zelišča so strnili na tri, in sicer:
- listi kaffirjeve limete
- galangal
- limonska trava.
Tukaj skorajda ni prostora za improvizacije. Uporabljajo se sveža ali kvečjemu zamrznjena. Posušena? Forget about it!

Potem je tukaj še ingver pa koriander (na veliko se uporablja korenina, listi so bolj za povrh potrest in se nikoli ne režejo!), mlada čebula…

Tajska hrana ni mastna. Namesto olja se dodaja jušna osnova.

Kaj pravite na kuhinjo?

In na razgled?

Junie, lastnica in ustanoviteljica šole, je na začetku pripravila tale krožnik.

Posušeni repki mini kozic, pražen kokos, arašidi, med, ingver, limeta z lupinico, čebula, čili. Vse skupaj smo zavili v pepper leaf. In v ustih? Eksplozija okusov. Vsak ugriz nova dimenzija. Brez hecov!

Objavljeno v Potovanja | Označeno , | 5 Komentarjev

Street food je zakon.

Objavljeno v Potovanja | Označeno , | Pusti Komentar

Tajska kuhna

Tajska februarja? Pametna izbira.

Medtem, ko je tukaj fino pokalo od mraza vedite, da smo se tudi mi spopadali s hudimi težavami. Nikoli, ampak nikoli ne pusti flip flopk v hotelu. Pesek peče.

Zoprna reč.

No, pa sej se potem človek vsega hudega navadi in počasi čas mine. Tisti trije tedni tudi niso tako veliko, da človek pač ne bi mogel malo stisnit zob in se prebit.

Tekom vsega tega trpljenja pa še kuharske delavnice…

A vas zanima več?

Objavljeno v Potovanja | Označeno | 4 Komentarjev

Vsi imamo radi bližnjice

Iskanje bližnjic v kuhinji se mi zdi zadnje čase nadvse genialno. Vsi se strinjamo, da ga ni čez dnevno dozo svežine, ampak za kosilo pa res sede nekaj…toplega.

Pa ne govorim o pireju iz vrečke. O ne! To pa ne. Govorim o pravi domači hrani. Taki, ki ti paše, pa zaradi življenjskega tempa….blablabla…težko pride na meni med tednom.

Govorim o tem, da na dan, ko imaš čas in voljo (OPA!) razmišljaš vnaprej in pripraviš kakšne reči, ki te potem tekom tedna rešujejo. Tukaj je skoraj vedno predpogoj zamrzovalnik.

Ne, v zamrzovalniku nimam zelenjave (razen paketke jušne osnove in graha). Imam pa recimo:
- domače njoke
- bolonjeze omako za pašto
- domačo pašto
- repke kozic, kakšen kos piščanca s trga, koščke mesa za rižoto
- razvaljano testo za pico

Tale zadnja se mi zdi še posebej nenadkriljiva zamislica.
Tole je bilo danes na naši mizi točno 20 minut za tem, ko smo stopili skozi vrata.

Takole gre.

V nedeljo zamesiš testo:
2 skodelici polnovredne pirine moke
2 skodelici bele moke
v skodelici mlačne vode zmešaš
3/4 zavojčka svežega kvasa
žlička sladkorja
2 žlički soli
malo olivca

Zamesiš in dodajaš mlačno vodo po potrebi, da dobiš gnetljivo maso. Testo naj malo vzhaja, potem pa ga razvaljaš oz. raztegneš (te disipline še nisem osvojila), položiš na peki papir in nanj novega in novega in…
Testa bo najbrž dovolj za 5 pic.

Med tednom, ko si v frki:
zmešaš domač mamin šugo (ali pa kupljene pelate iz konzerve) s soljo, popopraš, poolivcaš in dodač par ščepcev origana
narežeš mocarelo in ostale nadeve (mi smo imeli sveže šampinjone, bučko in olive)

Medtem daš v fejst vročo pečico za par minutk testo, da se malo zapeče.

Fižolček je že v akciji.

Nadevaš, daš nazaj in čakaš.

Koliko časa boš čakal, je odvisno od moči tvoje pečice. Jaz pico najraje pečem tako, da se greje samo od spodaj. Mocarela se potem ne zažge, skorjica pa hrusta.

Pripraviš še parmezan in origano. Navališ.

Objavljeno v Recepti | Označeno , | 7 Komentarjev